Smo za, da podpišemo izjavo podpore?
---------- Forwarded message ---------
From: Ana Lah <lah.ana2411(a)gmail.com>
Date: Mon, 23 Jan 2023, 17:06
Subject: PODPORA
To: Marja Z <marja.zakelsek(a)gmail.com>
NAPAD NA ENEGA JE NAPAD NA VSE: PODPORA NOVINARKI ANI LAH
V preteklih dneh nas je dosegla vest, da je vodstvo časopisne hiše Večer
pričelo z odpuščanjem medijskih delavk in delavcev. Prva se ja na udaru
znašla novinarka Ana Lah, ki ji vodstvo kljub obljubam ni podaljšalo
pogodbe o zaposlitvi. To razumemo kot prvo izmed odpovedi pogodbe s strani
lastnika in uprave podjetja.
Ana Lah se pri svojem delu loteva tematik, ki so ključnega pomena v
kontekstu zavzemanja za družbene potrebe nasproti privatnim interesom
kapitala, medijskega, gospodarskega in političnega establišmenta. Poroča o
sindikalnih bojih različnih skupin delavstva, od trgovk do platformnih
delavcev, piše o stanovanjski in okoljski krizi, ki vse bolj vplivata na
pogoje za življenje delovnih ljudi, ukvarja se z vse bolj prisotnimi
neenakostmi znotraj izobraževalnega sistema, piše o alternativnih oblikah
študentskega organiziranja, razkriva pravo lice industrijske živinoreje in
nevzdržne pogoje za bivanje, delo in družbeno življenje beguncev pri nas.
Napad nanjo gre razumeti kot napad na vse napredno misleče delavke in
delavce v medijih in širše. Gre za napad na družbeno perspektivo, ki
delovnih ljudi ne obravnava kot stroškov, ki morajo zgolj in samo povečati
svojo produktivnost in zagotavljati večje profite za lastnike.
In napad perspektivo, ki razume, da delovni ljudje niso atomizirani
posamezniki in žrtve, do katerih velja občutiti sočutje, ampak so aktivni
akterji lastnega in družbenega življenja ter napredka.
Prav tako bo ta odpoved in nadaljne, ki so napovedane, negativno vplivala
na raven obremenitev tistih medijskih delavcev in delavk, ki bodo obdržali
zaposlitev. Njihove norme se bodo povečale, delokrog razširil s
specifičnimi opravili, ki so jih prej opravljali delavci, ki so
kvalificirani za njihovo izvajanje. To bo imelo škodljiv vpliv na kvaliteto
dela in posledično na informiranost splošne javnosti, ki je ključna za
demokratično družbo.
Vsako takšno potezo kapitala velja razumeti tudi kot tehniko pritiska in
zastraševanja tistih, ki bodo ostali na delovnih mestih. S tem se znatno
oži prostor za napredno misel v medijih in družbi kot celoti. Ob tem je
velja omeniti, da je Večer edini tiskani medij, ki prednostno pokriva
območje severovzhodne Slovenije. Ob napovedanih posegih v delovanje časnika
smo lahko upravičeno zaskrbljeni, da se bo že tako obstoječa medijska
centralizacija še okrepila.
Spodaj podpisani tako zahtevamo od vodstva podjetja, da prekliče svojo
odločitev o odpovedi pogodbe Ani Lah.
Zdravo,
sem pošiljam novice glede diskusije o neprimernem naslavljanju spolenga
nasilja (in drugiih tem) na oddelku za psihologijo. Za vse, ki ne poznate
cele zgodbe, s katero se je vse skupaj začelo, sem spisala opis dogodka:
*Na vajah za svetovanje in psihoterapijo smo diskutirali o zaupnosti
informacij med klientom in terapevtom in katere informacije ter v katerih
kontekstih jih terapevt sme razkriti zunanjim osebam. Asistentka nam je
predstavila konkreten primer etične dileme:*
*Klientka (16 let) je na terapiji zaupala nekaj, kar jo je težilo. S
prijateljico sta bili na zabavi. Ta je popila precej veliko alkohola in se
družila s 3 starejšimi moškimi (ok. 30 let). Ti so nato imeli z njo spolni
odnos, a se dekle tega ne spomni (tako pravi).*
*Na vajah smo diskutirali, ali lahko kot terapevt kakorkoli ukrepamo.
Večina študentk in profesorica je zagovarjala mnenje, da to ni stvar
terapevta, ter da nismo dolžni ukrepati. *
*Jaz sem se izpostavila in predlagala, da bi od klientke skušali izvedeti
več oz. se pozanimati pri zunanjih virih, do kam seže naša pravica in
dolžnnost ukrepati. Na to je asistentka odgovorila, da ne moremo vedeti,
ali je dekle želela imeti spolni odnos in da ne moremo sklepati, da je šlo
za posilstvo.*
*Jaz sem rekla, da če dekle ni reklo JA, je to bilo posilstvo in se mi zdi
bolje, da sprožimo postopek na policiji in se kasneje izkaže, da je šlo za
lažni alarm, kot da ignoriramo sum na posilstvo. V odgovor na to se je k
meni obrnila sošolka in me vprašala »A ti vsakič preden spiš s svojim
partnerjem rečeš JA?« (smeh sošolcev) Vprašanje me je precej šokiralo in
nisem vedela, kako naj odreagiram. Druga sošolka je nadaljevala s šalo
»Hahaha predstavljajte si, da daš partnerju pred vsakim odnosom pisni
formular za podpisat!« (smeh sošolcev in asistentke). Na tem mestu sem
prenehala zagovarjati svoj argument, ker sem se počutila, kot da
pretiravam. *
O tem smo diskutirali na srečanju krožka pred enim tednom in se odločili,
da ne bomo pustili, da pozabimo na ta dogodek. Poiskali smo nekaj
mehanizmov, prek katerih lahko ukrepamo, in sicer poslali bomo poziv
študentkam in študentskim društvom na FF, naj delijo podobne
izkušnje/opažanja. Dobljeno želimo nato analizirati in predstaviti v sejah
ŠSFF in oddelčnih sejah ter pripraviti podcast na to temo v okviru Pan!ke.
Včeraj sem se o tem pogovorila z dr. Jasno Podreka z oddelka za
sociologijo. Bila je zelo ogorčena nad ravnanjem asistentke oz. situacijo,
ki sem jo opisala. Zelo je bila spodbudna glede našega načrta in je
ponudila pomoč, če jo bomo potrebovali. Svetovala je, naj neprimerno
naslavljanje problematike poimenujemo »znanstvena kratkost« (gre za
nestrokovnost, tudi če ima profesor moralno sporno mnenje ga mora postaviti
za spoznanja znanosti in dolžnost, da pripravi svoje študente za korektno
delo, predvsem na področju v zdravstvu in sodnem izvedenstvu). V konkretni
situaciji bi morala asistentka znati razložiti kaj pomeni »JA POMENI JA«,
njen odziv (posmehovanje stereotipom) je bil izredno neprimeren in etično
sporen. Predlagala je tudi, da končno mnenje pride do dekanje, da je
seznanjena z splošno »atmosfero« na oddelku. Zelo dobro se ji zdi, da ne
iščemo grešnega kozla na oddelku, ampak da naslovimo problematiko kot nekaj
splošnega na oddelku. Če pa opazimo, da je nek profesor sistematično
problematičen, pa ga lahko tudi izpostavimo.
Toliko zaenkrat, z Mašo bova pa tekom dneva še poslali povezavo do osnutka
poziva študentkam in študentskim društvom.
Lp., Tina
P.S.: Upam, da vsi dobite sporočilo :)
Zdravo!
Prihodnjo sredo, *12. 1. 2023 ob 18:00 *(POZOR, en teden prej kot sprva
načrtovano) končujemo z Danzigerjem in beremo še zadnje, *8. poglavje, The
social construction of psychological knowledge*.
Po branju si bomo vzele_i čas za evalvacijo in določile_i *čtivo ter formo
referatov za naslednji semester*. Do prihodnjič tako v to nit vsak_a napiše
nekaj potencialnih knjižnih predlogov za naslednji semester. Prav tako
zapišite predloge za referate oz. vmesna pogovorna / nebralna srečanja.
Oboje predebatiramo v sredo, predvidoma po 19:00.
*Termin krožka* v prihodnjem semestru bomo z glasovanjem določile_i proti
koncu izpitnega obdobja, ko bo bolj jasno, kako je z urniki.
En dan pred krožkom, v torek, 11. 1. 2023 ob 18:00 vas vabimo na *skupščino
DŠPS-ja*, na kateri bomo pod točko razno (predvidoma po 19:30, lahko se
priključite takrat) predstavile_i naše delo na pozivu v zvezi z
naslavljanjem vprašanj o spolu in spolnem nasilju. Skupščina bo potekala
preko spleta, *Zoom povezava*: https://uni-lj-si.zoom.us/j/92245484153.
Vabljene_i v čim večjem številu, povabite še druge ljudi, potrebujemo
podporo. Vsak_a udeleženka_ec povabi še tri sošolke_ce.
Predstavitev *poziva* na skupščini in ostale zadeve v zvezi s tem naslovimo
na prihodnjem srečanju predvidoma enkrat po 19:30.
Sredino srečanje bo potekalo v živo na ZRC SAZU, študentska soba. Na
daljavo stalna povezava:
https://meet.jit.si/BralniKrozekKriticnePsihologije
Se veselim prihodnjega srečanja!
Katja
Zdravo,
vabim vas na praznično rajanje bralnega krožka kritične psihologije, ki bo
pri meni doma. Prosim označite, kdaj drug teden utegnete:
https://lettucemeet.com/l/p1LrX Ko bo datum določen, vas bom še enkrat
povabila in prosila, da se javite, če pridete. *Udeležba na srečanjih
bralnega krožka ni pogoj za druženje!* Poskrbela bom za aperitiv, (kuhano /
špricer / buteljka) vino in brezalkoholne pijače. Pivo, gintonik idr.
prinesite. Hrana bo, prav tako tudi kaki prigrizki. Naslov je Potrčeva
ulica 14, blizu UKC, zvonec Ranfl, 1. nadstropje.
Se veselim nazdravljanja!
Ana
Pozdravljene_i,
v letu 2023 želim vse lepo, naj bo leto solidarno, borbeno, bralno, zabavno
in še kaj ...
Tudi v novem letu nadaljujemo z našim bralnim krožkom, tako z bralnim delom
kot z ostalimi aktivnostmi. V sredo, 4. 1. 2023 ob 18:00 nadaljujemo z
*branjem* Danzigerjevega Constructing the Subject, in sicer beremo dve
poglavji:
- 9. poglavje From quantification to methodolatry
- 10. poglavje Investigating persons
Potem nam ostane samo še 11. poglavje. Sporočite na ta mejl ali svoje misli
izrazite na srečanju v sredo, ali *branje 11. poglavja* izvedemo kot
načrtovano 18. 1. ali ga zaradi izpitnega izvedemo en teden prej, 11. 1., v
času referata.
Na srečanju bomo čas namenile_i tudi aktualnim zadevam v zvezi z našim
*pozivom*. Glede na to, da tokrat beremo dve poglavji, bi s tem delom
začele nekoliko kasneje, 19:30? Ali bo veliko za predebatirati? V kolikor
bi potrebovale_i več časa in ažurnosti, se lahko temu delu posvetimo prej
ali pa tudi v celoti samo temu.
Po želji vabljene_i, da se pridružite bodisi bralnemu delu bodisi delu na
pozivu. Najraje pa kar obeh delov. V živo ZRC SAZU, študentska soba (Ana
sporoči, v kolikor pride glede tega do sprememb). Na daljavo stalna
povezava: https://meet.jit.si/BralniKrozekKriticnePsihologije
Pošiljam lepe pozdrave, upam, da so bili prazniki v redu oz. vsaj znosni.
Katja
Posredujem:
---------- Forwarded message ---------
From: makavcic <makavcic(a)proton.me>
Date: Tue, Jan 3, 2023 at 2:31 PM
Subject: Vabilo bralni krožek - Öcalan - Sociologija Svobode
To:
Spoštovana tovarišija,
v sodelovanju kolektiva* Rožava kliče *in *Časopisa za kritiko znanosti*,
organiziramo bralni krožek knjige * Abdullaha Öcalana Sociologija Svobode, *ki
bo potekal med* januarjem in majem 2023.*
Abdullah Öcalan je vodja Delavske stranke Kurdistana. Leta 1999 je bil
ugrabljen v mednarodni operaciji in od takrat je zaprt v osami na turškem
otoku Imrali. Svoje sodne zagovore, dolge več tisoč strani, je prek
odvetnikov uspel poslati iz zapora, spise pa so njegovi najbližji sodelavci
uredili v knjige. Tako je tudi s Sociologijo svobode, ki predstavlja del
njegove vloge na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Sociologija svobode predstavlja tretjega izmed petih delov v seriji *Manifesta
za demokratično civilizacijo*. Če se Öcalan v prvih dveh delih osredotoči
na kritiko civilizacije in kapitalizma, v pričujoči knjigi poda odgovor na
to kritiko v obliki nove sociologije, njene metode ter vsebine demokratične
civilizacije.
Z več kot dvajsetletnim aktivnim vodenjem revolucionarne organizacije in
njenem sprotnem premišljevanju, se Öcalan postavlja ob bok
revolucionarjem-teoretikom, kot sta Lenin in Mao. A čeprav se Kurdsko
osvobodlilno gibanje vidi kot socialistično gibanje, se je Öcalan s kritiko
pozitivizma, industrializma, oblasti, nacionalne države, patriarhata in
ekocida postavil bližje sodobnim kritičnim mislecem kot pa klasičnemu
real-socializmu, katerega sam tudi obsežno kritizira.
Öcalan v Sociologiji svobode poskuša zarisati in razdelati različne
karakteristike kapitalistične in demokratične sodobnosti, dveh dialektičnih
tokov zgodovine, ki sta od začetkov civilizacije, mestnih držav in
patriarhata pred 5.000 leti v stalnem spopadu. Demokratične sodobnosti ne
misli samo kot utopije, temveč prek mitologije in arheologije tudi kot
vedno prisotno zgodovinsko družbo in politično usmeritev, za katero se v
preteklosti in danes bori na milijone ljudi različnih nacionalnosti in ver
ter za katero tudi danes umirajo tovarišice in tovariši v Kurdistanu.
Avtor premišljuje o metodi preko avtorjev, kot sta Fayerabend in Adorno, o
feminizmu preko Federici in Marie Mies, o svobodi preko Spinoze, Bookchina
in Nietzscheja, o zgodovini preko Braudela, Wallersteina in Andre Gunder
Franka ter vpeljuje misli Marxa, Engelsa, Kropotkina, Bakunina, Hegla, Rose
Luxemburg, Foucaulta, Bordieua in Arendt.
Bralni krožek začenjamo, ker se nam zdi, da knjiga lahko pomenljivo osvetli
nadaljnje politično delo tudi na naših prostorih. Ker se obenem lotevamo
tudi prevoda knjige, bomo malo več pozornosti namenili tudi prevajanju
Öcalanovih konceptov in terminov. Namen krožka je prebrati celotno knjigo,
približno 25 strani na teden.
Za uvodni srečanji, na katerih bomo dorekli tudi kasnejši stalni tedenski
termin srečevanja ter metodo branja, predlagamo* torek 10.1. in petek 13.1.
ob 18h*. Dobimo se na* Vilharjevi 3*, v pisarni ČKZ. Upamo, da imate vsi
čas vsaj na enega od teh dnevov. Če pa imate še kake ideje ali vprašanja,
povejte.
V priponki prilagamo angleški in nemški prevod knjige.
Za vpogled v Abdullaha Öcalana in njegov miselni svet, še posebej skozi
delo Sociologija Svobode, predlagamo spodnje predavanje s strani Havin
Guneser, angleške prevajalke njegovih del.* Havin Guneser - Abdullah Ocalan
and Sociology of freedom* https://www.youtube.com/watch?v=Oefy0XeiuEM
Za podrobnejši vpogled v njegovo konceptualizacijo oblasti in svobode
pa: *Nazan
Ustundag - Sociology of freedom - Freedom and power*
https://www.youtube.com/watch?v=v1X57Uvt6cg
Tovariško, Rojava Kliče
