Zdravo,

zadnje dni mnogo razmišljam o psiholoških vidikih genocida in fašističnega kolonialnega režima. Mislim, da strokovno znanje (kritične) psihologije v situaciji lahko ogromno pomeni in doprinese, če prepoznamo lastno mesto v svetu iz pozicije katerega lahko delujemo. Že v srednji šoli smo se učile o predsodkih, stereotipih, kako se stopnjuje nasilje itd.. Na študiju se to znanje poglobi, navsezadnje je Miheljak ogromno govoril o nacizmu, avtoritarni osebnosti ... Ni mi jasno, zakaj se psihologinje in psihologi ne oglasimo, zakaj pasivno spremljamo dogajanje. Ni mi jasno, zakaj ne izhajamo konkretno iz pozicije psihologije, kjer nam je najbolj udobno.

V mojih začetkih študija je še obstajal balkanski priseljenski koridor, že takrat so bile migracije kriminalizirane, prišleki pa rasizirani. Naš odziv je bil spisati prispevek o temi za Paniko in organizirati okroglo mizo, ki je napolnila največjo predavalnico na Filofaksu. To je bilo v času, ko ni obstajal niti krožek niti širša skupnost okrog njega, ko nismo imele ne izkušenj ne poglobljenega znanja kritične psihologije. Gnala nas je preprosta sila, da ne moremo stati križem rok. Da moramo narediti nekaj, karkoli, da vsaj izobrazimo kolegice in kolege o tematiki.

Danes je drugače, že več kot štiri leta beremo, pišemo, govorimo, se aktiviramo na področju psihologije. To nikoli ni bil krožek, kamor pridejo ljudje, ki imajo preveč časa, s katerim ne vedo, kaj bi in potem malo pokritizirajo, kaj so ravno prebrali. Od vsega začetka smo hotele razumeti psihologijo, da bi lahko razumele sebe, druge in svet ter s tem razumevanjem pod roko delati drugače - boljše. Menim, da je treba kritičnopsihološke tekste brati zares. Jih vzeti totalno resno in razumeti, da opisujejo nas in svet v katerem živimo. In da je stanje alarmantno ter potrebno ukrepanja na vseh ravneh, na vse načine, ki so nam na voljo. Kajti kritika ni drkanje eden drugega ali tekstov, temveč zagamano delo razstavljanja za namen razumevanja za namen sestavljanja v nekaj boljšega, kar bo lažje usmerjalo naše delo. Kaj lahko storimo? Vsakdo ima zagotovo več idej. Izberimo najboljšo in jo izpeljimo.

Priporočam vam ogled seje varnostnega sveta Združenih narodov v celoti. Resnost in teža, ki jih imajo besede generalnega sekretarja ZN in predstavnika Palestine so nekaj, kar bi moral vsakdo slišati. Kot psihologinje in psihologi pa bi se morali odzvati na propagando predstavnikov Izraela in ZDA, ki je zajela množična občila in prehaja v vse pore družbe [na to mislim, da ciljajo kritike vprašalnika - potreben je odziv, ne reprodukcija, niti kritika, ki ostaja znotraj tega diskurzivnega polja]. Mogoče vam je pri tem lahko v pomoč knjižica Theodorja Adorna: Vidiki novega desničarskega radikalizma, ki jo toplo svetujem v branje. Lahko se tudi ozremo po našem prostoru in vidimo, da isto tonemo v barbarstvo. Na najvišjih pozicijah se tepeta dve struji kapitalističnega sistema, medtem ko večinsko delavsko prebivalstvo vse težje shaja in živi v vse slabših življenjskih pogojih. Nasilje na vseh ravneh je vse brutalnejše: podnebni zlom je naša skorajšnja prihodnost, patriarhat vse bolj kaže svoje zobe, izkoriščanje delavskih množic pa se vse bolj skriva za masko rasizma in etnocentrizma. Če pogledamo v svet, se zdi situacija še bolj črna.

Ampak tega ne govorim, da bi vas spravila v obup in pasivnost pred glomaznostjo groze, ki nas obdaja. Nasprotno, če ne razumemo do potankosti izvorov teh problemov, potem se z njimi ne moremo soočiti na najboljši možni način. Ne moremo potem delati dobre psihologije, dobrih vprašalnikov in raziskav, ker smo bolj v polju znanstvene ideologije kot česar koli drugega.

Eno je, da stvar razumemo, drugo - kjer se približno ta kolektiv nahaja zdaj - je, da razumevanje razširimo, tretje pa, da skupaj in oboroženi s tem razumevanjem ukrepamo. Če se res dokopljemo do izvorov mnogo slabega, ki se nam dogaja, potem bo takoj jasno, da je boj za Palestino hkrati boj za odpravo vseh oblik izkoriščanja. In nikjer drugje ne moremo delovati proti temu kot doma. Nikjer drugje ne moremo začeti kot iz mesta, na katerem trenutno stojimo. Nehajmo padati na foro, da smo že vsakokratne žrtve, ampak dajmo končno razumet, da je od našega sedanjega in prihodnjega delovanja v svetu odvisno, kdo smo in v kakšnem svetu bomo živeli.

Tovariško,

Ana

On Mon, Dec 11, 2023 at 8:29 PM Sara Svati Sharan <sarasvatisharan@gmail.com> wrote:

Pozdrav,

ne gre se za pokroviteljstvo: gre se za kritiko. Razpizdjena sem. Jezna. Nadrkana. Ko me nekaj moti, bom povedala, da me moti. Ne znam bit tiho.

Sprašuješ, kaj lahko psihologi naredite: ja, naredite lahko predvsem to, da poimenujete genocid s pravim imenom. To pač ni konflikt. To so desetletja apartheida. In psihologi lahko mdr. tudi vzamete nase odgovornost, da izbira izrazov v posamezni anketi prav tako vpliva na nadaljnje javno mnenje. Ni nevtralne pozicije: kdor molči, je sokriv.

Iskreno mi je pa povsem vseeno, kakšno je tvoje osebno stališče do genocida v Gazi, saj nimam osebnega stika s tabo - vsaj ne drugače kot preko te mejling liste in z običajnim akademskim stalkanjem kaj naše kolikor toliko aktivno študentstvo na FF vse počne. Me pa izjemno moti prenos osebnega mnenja v javno delovanje - mdr. skozi raziskave, ki brez premisleka reproducirajo narativ, ki vojne banalizira na spektakel medijskih vsebin, o katerih pač dajmo "objektivno" presojati ali je prav, da smo ob tem vznemirjeni, ali pa ne.

Bodi dobro, pa srečno.

tpS

V V pon., 11. dec. 2023 ob 19:58 je oseba Žiga MR <ziga.mekisrecek@gmail.com> napisala:

Dragi Sara in Maša,

meni pa se vajini sporočili ne zdita ne spoštljivi, ne tovariški, ampak pokroviteljski. Seveda, nikakor si ne drznem trditi, da je raziskava brez napak, niti da je najboljši način zbiranja informacij, a kdor dela, pač greši. In tudi zato sem hvaležen vsaki_vsakemu in vsem, ki si med informiranjem, protestiranjem in kopico drugih življenjskih dejavnosti utegnejo odtrgati še nekaj minut za tole. Hkrati pa verjamem, da aktivizem ni edini način družbenega ali političnega udejstvovanja, žal včasih tudi ni najučinkovitejši, vsak pa naj si izbere tistega, za katerega oceni, da bo pri njem najuspešnejši. Tudi zaradi usmerjanja lastnega vedenja bi bil zato vesel kakšnega bolj konkretnega izida razmišljanja o tem, kaj lahko naredimo psihologinje_psihologi, da bi neposredno koristilo trpečim v Gazi. Tudi na podlagi izsledkov študij namreč vemo, da niti ozaveščanje, niti samo-informiranje žal ne bosta spreminja javnega mnenja ali delovanja odločevalcev.

Morda je težava tudi v tem, da samo iz vprašalnikov in kratkega opisa študije (za katerega vemo, da ni namenjen celoviti razlagi vseh raziskovalnih ciljev, vprašanj in hipotez, ki jih brez zadržkov delim v primernejšem okolju kot je skupinska mailing lista) ne gre razbrati vseh nians študije, a predpostavljanja o mojih opredelitvah glede vojne, odsotnosti metodoloških razmislekov, naivnosti (raziskave) in njeni neuporabnosti ne znam brati drugače kot vsaj malo redukcionistično. Niti ne kot iskreno željo po konstruktivnemu doprinosu k bolj emancipatorni znanosti, ki naj bi bila ena osnovnih dejavnosti združevanja v našem krožku …

Ker vidim, da je idej v skupini veliko, mi je žal, da nam nikoli ni uspelo zastaviti in izvesti kakšne kritičnopsihološke študije. Upam, da se kmalu pogovorimo vsaj po kakšnem prebranem poglavju.

Z iskrenimi željami, da bomo vsak na svoj način uspešni in da se trpljenje v Gazi čim prej konča - karkoli že ljudje mislijo, da se tam dogaja in kako to poimenujejo!

Žiga

On 11 Dec 2023, at 16:57, Maša Suša <masa.susa@gmail.com> wrote:

Hej, jaz se v celoti pridružujem Sarini tovariški kritiki ankete. Glede na to, da se nad Palestinkami_ci ta trenutek izvaja genocid, kar je objektivno družbeno dejstvo, ne vidim potencialnega doprinosa ankete, s katero bomo najverjetneje ugotovili, da imamo na situacijo v našem prostoru različne poglede, kar se povezuje tudi z nekaterimi psihološkimi mehanizmi. To se mi zdi dobra priložnost za razmislek, na kakšne načine lahko ob dogajanjih, kot je genocid v Palestini, psihologi_nje resnično delujemo na strani (tudi psihološko) zatiranih. Smiselno se je vprašati, ali je raziskava zgolj zato, da se "konflikt" postavi na zemljevid raziskovalnega dometa psihologije, res vse, kar lahko naredimo. Ta trenutek, ko je izraelsko nasilje na vrhuncu, med smrtnimi žrtvami pa je že preko 18.000 Palestink_cev, zagotovo obstajajo boljši oziroma bolj nujni načini za naše angažiranje – svoj čas lahko izkoristimo za samo-informiranje in informiranje drugih o situaciji v Palestini v kulturno-zgodovinskem kontekstu (https://pad.riseup.net/p/r.277c3afa6a574f9a6864531cb0488143 ) ter za soudeležbo v akcijah, kot so bojkoti, protesti, peticije, pozivi, organizacija dogodkov za ozaveščanje ter celokupno zavzemanje za prekinitev ognja preko zahtev, da se naše_i odločevalke_ci opredelijo proti izraelskemu nasilju in sprejmejo konkretne sankcije proti Izraelu. Ne pravim, da psihološko raziskovanje (denimo psiholoških mehanizmov tega, zakaj genocida ne dojemamo kot genocid) tu ni pomembno, ampak ne sme biti namenjeno samo sebi. Menim, da so ta trenutek bolj potrebne in pomembne druge stvari, ki jih lahko naredimo.

Še ena vsebinska pripomba – na prvi strani anketa sprašuje po zaupanju v različne vire informacij, specifično: javni medij (RTV SLO), komercialne televizije, radio, časopisi in drugi tiskani mediji, neodvisni spletni mediji in organizacije, mednarodni mediji, družbena omrežja in drugo. Pri nobeni kategoriji pa ni bolj specifično opredeljeno, za katere medije, katere profile na družbenih omrežjih ... gre, kar je v primeru situacije v Palestini precej šlampasto. Ravno diskurz poročanja je v tej situaciji diametralno nasproten, če primerjamo različne medije. Že mnenje, predstavljeno v novicah na RTV in v medijih, ki načeloma ne navijajo za Izrael, obžaluje izgube življenj civilistov, vseeno pa jih predstavlja kot nesrečne žrtve legitimne vojaške operacije in v medijsko poročanje ne vključi konteksta 75-letnega apartheidskega izraelskega režima. Iz diskurza novic javnega medija RTV nam ne bo jasno, da gre v tem primeru za genocid. Če spremljamo mednarodne medije, bo ta diskurz spet povsem drugačen pri zahodnih medijih, kot sta CNN ali Fox News, v primerjavi z drugimi mediji, npr. Aljazeera. Pri kategoriji radio je poročanje o situaciji v Palestini povsem drugačno, že če primerjamo Val 202 in Radio Študent. Tudi na Instagramu lahko o dogajanju preberem post izraelske vlade ali pa gledam post nekoga, ki mu je v bombardiranju pravkar umrla cela družina – anketa tega ne razlikuje, a ko ocenjujem svoje zaupanje v različne medije, ravno ta informacija naredi bistveno razliko.

On Mon, 11 Dec 2023 at 12:37, Sara Svati Sharan <sarasvatisharan@gmail.com> wrote:

S spoštovanjem,

ta anketa je shit.

1. To ni konflikt, ampak vojna: natančneje, genocid.

2. Kje v anketi je možnost o podpiranju rešitve ene države, torej Palestine? Predpostavlja se, da če sem za eno državo, da sem za nelegitimno državo apartheida.

3. Kaj so nasilni protesti? V slovenskem kontekstu je to namreč takrat, ko se zaderem na policaja, da je izdajalec delavskega razreda, v zameno za vzklik pa dobim solzivec.

4. V anketi ni ločnice med Judi in Sionisti. Zakaj?

Sicer pa, danes je dan globalne stavke za Gazo. Morda je bolje, če svoj čas namenimo kakim konstruktivnejšim akcijam ozaveščanja, kot pa reševanju anketam, ki zgolj poglabljajo našo jezo in nemoč.

Tovariško,
Sara

V V pon., 11. dec. 2023 ob 11:54 je oseba Žiga MR <ziga.mekisrecek@gmail.com> napisala:

Zdravo vsi,

z Žanom Lepom zbirava podatke za raziskavo o psiholoških mehanizmih razumevanja Izraelsko-Palestinskega konflikta. Potrebovala bi pa še malo pomoči, saj nama manjka še nekaj udeležencev, da bi prišla do optimalnega vzorca. Zato vas prosiva, če si vzamete okrog 15 min in sami odgovorite na vprašanja ali povezavo posredujete še komu drugemu.

Vse podrobnosti so navedene še na začetku ankete: https://1ka.arnes.si/gaza 

Hvala za pomoč že vnaprej :)

Žiga

_______________________________________________
Kriticna-psihologija mailing list -- kriticna-psihologija@kompot.si
To unsubscribe send an email to kriticna-psihologija-leave@kompot.si

_______________________________________________
Kriticna-psihologija mailing list -- kriticna-psihologija@kompot.si
To unsubscribe send an email to kriticna-psihologija-leave@kompot.si

_______________________________________________
Kriticna-psihologija mailing list -- kriticna-psihologija@kompot.si
To unsubscribe send an email to kriticna-psihologija-leave@kompot.si

_______________________________________________
Kriticna-psihologija mailing list -- kriticna-psihologija@kompot.si
To unsubscribe send an email to kriticna-psihologija-leave@kompot.si