Psihologija je danes ena najbolj populariziranih in široko uporabljenih vednosti, ki s svojo vseprisotnostjo določa, kako razmišljamo o sebi in o svetu. Ko razmišljamo o učinkih psihologije, pomislimo na to, da v njenih okvirih posameznicam nudimo pomoč, rešujemo njihove stiske in jim usmerjamo pri doseganju želenih ciljev. Pogosto se nam zazdi, da bi (od) psihologije in psihologinj potrebovali še več. Duševne stiske so namreč v porastu v času, zaznamovanem s težavami, ki so v veliki meri posledica negotovosti življenja v neoliberalnem kapitalizmu, okoljskih kriz in globalnih zaostrovanj, ki jih povzročajo imperialistične težnje Zahoda. Zdi se, da psihologija skuša tudi v tem kontekstu najti svoje mesto in doprinos pri razlagi človekovih vedenj in družbenih fenomenov. Ali in kako nam je sploh lahko v pomoč pri resni analizi družbenega dogajanja? Ali je psihologija, ki jo poznamo, sploh zmožna naslavljati te stiske? 

Naslov letošnjega simpozija v organizaciji Bralnega krožka kritične psihologije nakazuje, da bomo prevpraševale (ne)potrebnost vseprisotnosti psihologije. Odpirala se nam bodo vprašanja o tem, ali ima psihologija (kot relativno nova znanost) sploh kakšen unikaten prispevek glede na to, da večino svoje vednosti črpa iz filozofije, biologije, pedagogike, medicine, fiziologije in sociologije. Kdo so največji porabniki psihologije in kako uporabljajo njeno vednost? Ali psihologija lahko ne le pomaga, ampak tudi škoduje?

Prispevke za letošnji simpozij zbiramo v obliki skrajšanih povzetkov (do 8000 znakov s presledki). V skrajšanih povzetkih zajemite bistvo prispevka, daljše predstavitve pa bodo potekale v četrtek, 8. maja 2025 (uro in prostor še določimo). Za predstavitev prispevka bo imela vsaka avtorica na voljo 15 minut, predstavitvam pa bo sledila razprava.

Povzetke pošljite na naslov kriticna.psihologija@gmail.com do vključno petka, 4. aprila 2025.