11 Dec
2023
11 Dec
'23
17:16
Hejhej,
se pridružujem kritiki;
anketo sem izpolnila že nekaj dni nazaj in so me medle iste stvari, torej
nenatančnost in površnost vprašanj o medijih brez možnosti pojasnila in
nerazlikovanje med sionisti in judi. Pa tudi dolg razdelek o spreminjanju
mnenja ob novih informacijah, ki nasprotujejo trenutnemu prepričajnu, me je
konstantno postavljal v dilemo, ali se izrekam na splošno o svoji
pripravljenosti doizobraževanja ljudi skozi pogovor / o pripravljenosti
spreminjanja lastnega mnenja, ali upravičujem ljudi, ki se v prvih *tednih*
niso potrudili izobraziti dovolj, da bi bili sposobni prepoznat in obsodit
genocid.
Skratka, skozi večino ankete sem imela tisti neprijetni občutek, da klikam
arbitrarne številke glede na eno od interpretacij vprašanja, ki se mi zdi
najbolj verjetna, čeprav nikoli nisem bila prepričana, da sem ocenila prav.
O splošni smiselnosti takih raziskav v tem času se kot ne-psihologinja
verjetno nimam kaj preveč za opredeljevati, ampak se mi Mašin zapis zdi
zelo smiseln.
Lp
Nika
On Mon, Dec 11, 2023, 16:57 Maša Suša <masa.susa(a)gmail.com> wrote:
Hej, jaz se v celoti pridružujem Sarini tovariški
kritiki ankete. Glede na
to, da se nad Palestinkami_ci ta trenutek izvaja genocid, kar je objektivno
družbeno dejstvo, ne vidim potencialnega doprinosa ankete, s katero bomo
najverjetneje ugotovili, da imamo na situacijo v našem prostoru različne
poglede, kar se povezuje tudi z nekaterimi psihološkimi mehanizmi. To se mi
zdi dobra priložnost za razmislek, na kakšne načine lahko ob dogajanjih,
kot je genocid v Palestini, psihologi_nje resnično delujemo na strani (tudi
psihološko) zatiranih. Smiselno se je vprašati, ali je raziskava zgolj
zato, da se "konflikt" postavi na zemljevid raziskovalnega dometa
psihologije, res vse, kar lahko naredimo. Ta trenutek, ko je izraelsko
nasilje na vrhuncu, med smrtnimi žrtvami pa je že preko 18.000
Palestink_cev, zagotovo obstajajo boljši oziroma bolj nujni načini za naše
angažiranje – svoj čas lahko izkoristimo za samo-informiranje in
informiranje drugih o situaciji v Palestini v kulturno-zgodovinskem
kontekstu (https://pad.riseup.net/p/r.277c3afa6a574f9a6864531cb0488143 )
ter za soudeležbo v akcijah, kot so bojkoti, protesti, peticije, pozivi,
organizacija dogodkov za ozaveščanje ter celokupno zavzemanje za prekinitev
ognja preko zahtev, da se naše_i odločevalke_ci opredelijo proti
izraelskemu nasilju in sprejmejo konkretne sankcije proti Izraelu. Ne
pravim, da psihološko raziskovanje (denimo psiholoških mehanizmov tega,
zakaj genocida ne dojemamo kot genocid) tu ni pomembno, ampak ne sme biti
namenjeno samo sebi. Menim, da so ta trenutek bolj potrebne in pomembne
druge stvari, ki jih lahko naredimo.
Še ena vsebinska pripomba – na prvi strani anketa sprašuje po zaupanju v
različne vire informacij, specifično: javni medij (RTV SLO), komercialne
televizije, radio, časopisi in drugi tiskani mediji, neodvisni spletni
mediji in organizacije, mednarodni mediji, družbena omrežja in drugo. Pri
nobeni kategoriji pa ni bolj specifično opredeljeno, za katere medije,
katere profile na družbenih omrežjih ... gre, kar je v primeru situacije v
Palestini precej šlampasto. Ravno diskurz poročanja je v tej situaciji
diametralno nasproten, če primerjamo različne medije. Že mnenje,
predstavljeno v novicah na RTV in v medijih, ki načeloma ne navijajo za
Izrael, obžaluje izgube življenj civilistov, vseeno pa jih predstavlja kot
nesrečne žrtve legitimne vojaške operacije in v medijsko poročanje ne
vključi konteksta 75-letnega apartheidskega izraelskega režima. Iz diskurza
novic javnega medija RTV nam ne bo jasno, da gre v tem primeru za genocid.
Če spremljamo mednarodne medije, bo ta diskurz spet povsem drugačen pri
zahodnih medijih, kot sta CNN ali Fox News, v primerjavi z drugimi mediji,
npr. Aljazeera. Pri kategoriji radio je poročanje o situaciji v Palestini
povsem drugačno, že če primerjamo Val 202 in Radio Študent. Tudi na
Instagramu lahko o dogajanju preberem post izraelske vlade ali pa gledam
post nekoga, ki mu je v bombardiranju pravkar umrla cela družina – anketa
tega ne razlikuje, a ko ocenjujem svoje zaupanje v različne medije, ravno
ta informacija naredi bistveno razliko.
On Mon, 11 Dec 2023 at 12:37, Sara Svati Sharan <sarasvatisharan(a)gmail.com>
wrote:
S spoštovanjem,
ta anketa je shit.
1. To ni konflikt, ampak vojna: natančneje, genocid.
2. Kje v anketi je možnost o podpiranju rešitve ene države, torej
Palestine? Predpostavlja se, da če sem za eno državo, da sem za nelegitimno
državo apartheida.
3. Kaj so nasilni protesti? V slovenskem kontekstu je to namreč takrat,
ko se zaderem na policaja, da je izdajalec delavskega razreda, v zameno za
vzklik pa dobim solzivec.
4. V anketi ni ločnice med Judi in Sionisti. Zakaj?
Sicer pa, danes je dan globalne stavke za Gazo. Morda je bolje, če svoj
čas namenimo kakim konstruktivnejšim akcijam ozaveščanja, kot pa reševanju
anketam, ki zgolj poglabljajo našo jezo in nemoč.
Tovariško,
Sara
V V pon., 11. dec. 2023 ob 11:54 je oseba Žiga MR <
ziga.mekisrecek(a)gmail.com> napisala:
_______________________________________________
Kriticna-psihologija mailing list -- kriticna-psihologija(a)kompot.si
To unsubscribe send an email to kriticna-psihologija-leave(a)kompot.si
Zdravo vsi,
z Žanom Lepom zbirava podatke za raziskavo o psiholoških mehanizmih
razumevanja Izraelsko-Palestinskega konflikta. Potrebovala bi pa še malo
pomoči, saj nama manjka še nekaj udeležencev, da bi prišla do optimalnega
vzorca. Zato vas prosiva, če si vzamete okrog 15 min in sami odgovorite na
vprašanja ali povezavo posredujete še komu drugemu.
Vse podrobnosti so navedene še na začetku ankete:
https://1ka.arnes.si/gaza
Hvala za pomoč že vnaprej :)
Žiga
_______________________________________________
Kriticna-psihologija mailing list -- kriticna-psihologija(a)kompot.si
To unsubscribe send an email to kriticna-psihologija-leave(a)kompot.si
_______________________________________________
Kriticna-psihologija mailing list -- kriticna-psihologija(a)kompot.si
To unsubscribe send an email to kriticna-psihologija-leave(a)kompot.si