[image: Artboard 1.png]
Psihologija je danes ena najbolj populariziranih in široko uporabljenih
vednosti, ki s svojo vseprisotnostjo določa, kako razmišljamo o sebi in o
svetu. Ko razmišljamo o učinkih psihologije, pomislimo na to, da v njenih
okvirih posameznicam nudimo pomoč, rešujemo njihove stiske in jim usmerjamo
pri doseganju želenih ciljev. Pogosto se nam zazdi, da bi (od) psihologije
in psihologinj potrebovali še več. Duševne stiske so namreč v porastu v
času, zaznamovanem s težavami, ki so v veliki meri posledica negotovosti
življenja v neoliberalnem kapitalizmu, okoljskih kriz in globalnih
zaostrovanj, ki jih povzročajo imperialistične težnje Zahoda. Zdi se, da
psihologija skuša tudi v tem kontekstu najti svoje mesto in doprinos pri
razlagi človekovih vedenj in družbenih fenomenov. Ali in kako nam je sploh
lahko v pomoč pri resni analizi družbenega dogajanja? Ali je psihologija,
ki jo poznamo, sploh zmožna naslavljati te stiske?
Naslov letošnjega simpozija v organizaciji Bralnega krožka kritične
psihologije nakazuje, da bomo prevpraševale (ne)potrebnost vseprisotnosti
psihologije. Odpirala se nam bodo vprašanja o tem, ali ima psihologija (kot
relativno nova znanost) sploh kakšen unikaten prispevek glede na to, da
večino svoje vednosti črpa iz filozofije, biologije, pedagogike, medicine,
fiziologije in sociologije. Kdo so največji porabniki psihologije in kako
uporabljajo njeno vednost? Ali psihologija lahko ne le pomaga, ampak tudi
škoduje?
Prispevke za letošnji simpozij zbiramo v obliki skrajšanih povzetkov (do
8000 znakov s presledki). V skrajšanih povzetkih zajemite bistvo prispevka,
daljše predstavitve pa bodo potekale v četrtek, 8. maja 2025 (uro in
prostor še določimo). Za predstavitev prispevka bo imela vsaka avtorica na
voljo 15 minut, predstavitvam pa bo sledila razprava.
Povzetke pošljite na naslov kriticna.psihologija(a)gmail.com do vključno
petka, 4. aprila 2025.
Show replies by date