Zdravo vsi, z Žanom Lepom zbirava podatke za raziskavo o psiholoških mehanizmih razumevanja Izraelsko-Palestinskega konflikta. Potrebovala bi pa še malo pomoči, saj nama manjka še nekaj udeležencev, da bi prišla do optimalnega vzorca. Zato vas prosiva, če si vzamete okrog 15 min in sami odgovorite na vprašanja ali povezavo posredujete še komu drugemu. Vse podrobnosti so navedene še na začetku ankete: https://1ka.arnes.si/gaza Hvala za pomoč že vnaprej :) Žiga _______________________________________________ Kriticna-psihologija mailing list -- kriticna-psihologija(a)kompot.si To unsubscribe send an email to kriticna-psihologija-leave(a)kompot.si

Dragi Sara in Maša, meni pa se vajini sporočili ne zdita ne spoštljivi, ne tovariški, ampak pokroviteljski. Seveda, nikakor si ne drznem trditi, da je raziskava brez napak, niti da je najboljši način zbiranja informacij, a kdor dela, pač greši. In tudi zato sem hvaležen vsaki_vsakemu in vsem, ki si med informiranjem, protestiranjem in kopico drugih življenjskih dejavnosti utegnejo odtrgati še nekaj minut za tole. Hkrati pa verjamem, da aktivizem ni edini način družbenega ali političnega udejstvovanja, žal včasih tudi ni najučinkovitejši, vsak pa naj si izbere tistega, za katerega oceni, da bo pri njem najuspešnejši. Tudi zaradi usmerjanja lastnega vedenja bi bil zato vesel kakšnega bolj konkretnega izida razmišljanja o tem, kaj lahko naredimo psihologinje_psihologi, da bi neposredno koristilo trpečim v Gazi. Tudi na podlagi izsledkov študij namreč vemo, da niti ozaveščanje, niti samo-informiranje žal ne bosta spreminja javnega mnenja ali delovanja odločevalcev. Morda je težava tudi v tem, da samo iz vprašalnikov in kratkega opisa študije (za katerega vemo, da ni namenjen celoviti razlagi vseh raziskovalnih ciljev, vprašanj in hipotez, ki jih brez zadržkov delim v primernejšem okolju kot je skupinska mailing lista) ne gre razbrati vseh nians študije, a predpostavljanja o mojih opredelitvah glede vojne, odsotnosti metodoloških razmislekov, naivnosti (raziskave) in njeni neuporabnosti ne znam brati drugače kot vsaj malo redukcionistično. Niti ne kot iskreno željo po konstruktivnemu doprinosu k bolj emancipatorni znanosti, ki naj bi bila ena osnovnih dejavnosti združevanja v našem krožku … Ker vidim, da je idej v skupini veliko, mi je žal, da nam nikoli ni uspelo zastaviti in izvesti kakšne kritičnopsihološke študije. Upam, da se kmalu pogovorimo vsaj po kakšnem prebranem poglavju. Z iskrenimi željami, da bomo vsak na svoj način uspešni in da se trpljenje v Gazi čim prej konča - karkoli že ljudje mislijo, da se tam dogaja in kako to poimenujejo! Žiga On 11 Dec 2023, at 16:57, Maša Suša &lt;masa.susa(a)gmail.com&gt; wrote: Hej, jaz se v celoti pridružujem Sarini tovariški kritiki ankete. Glede na to, da se nad Palestinkami_ci ta trenutek izvaja genocid, kar je objektivno družbeno dejstvo, ne vidim potencialnega doprinosa ankete, s katero bomo najverjetneje ugotovili, da imamo na situacijo v našem prostoru različne poglede, kar se povezuje tudi z nekaterimi psihološkimi mehanizmi. To se mi zdi dobra priložnost za razmislek, na kakšne načine lahko ob dogajanjih, kot je genocid v Palestini, psihologi_nje resnično delujemo na strani (tudi psihološko) zatiranih. Smiselno se je vprašati, ali je raziskava zgolj zato, da se "konflikt" postavi na zemljevid raziskovalnega dometa psihologije, res vse, kar lahko naredimo. Ta trenutek, ko je izraelsko nasilje na vrhuncu, med smrtnimi žrtvami pa je že preko 18.000 Palestink_cev, zagotovo obstajajo boljši oziroma bolj nujni načini za naše angažiranje – svoj čas lahko izkoristimo za samo-informiranje in informiranje drugih o situaciji v Palestini v kulturno-zgodovinskem kontekstu (https://pad.riseup.net/p/r.277c3afa6a574f9a6864531cb0488143 ) ter za soudeležbo v akcijah, kot so bojkoti, protesti, peticije, pozivi, organizacija dogodkov za ozaveščanje ter celokupno zavzemanje za prekinitev ognja preko zahtev, da se naše_i odločevalke_ci opredelijo proti izraelskemu nasilju in sprejmejo konkretne sankcije proti Izraelu. Ne pravim, da psihološko raziskovanje (denimo psiholoških mehanizmov tega, zakaj genocida ne dojemamo kot genocid) tu ni pomembno, ampak ne sme biti namenjeno samo sebi. Menim, da so ta trenutek bolj potrebne in pomembne druge stvari, ki jih lahko naredimo. Še ena vsebinska pripomba – na prvi strani anketa sprašuje po zaupanju v različne vire informacij, specifično: javni medij (RTV SLO), komercialne televizije, radio, časopisi in drugi tiskani mediji, neodvisni spletni mediji in organizacije, mednarodni mediji, družbena omrežja in drugo. Pri nobeni kategoriji pa ni bolj specifično opredeljeno, za katere medije, katere profile na družbenih omrežjih ... gre, kar je v primeru situacije v Palestini precej šlampasto. Ravno diskurz poročanja je v tej situaciji diametralno nasproten, če primerjamo različne medije. Že mnenje, predstavljeno v novicah na RTV in v medijih, ki načeloma ne navijajo za Izrael, obžaluje izgube življenj civilistov, vseeno pa jih predstavlja kot nesrečne žrtve legitimne vojaške operacije in v medijsko poročanje ne vključi konteksta 75-letnega apartheidskega izraelskega režima. Iz diskurza novic javnega medija RTV nam ne bo jasno, da gre v tem primeru za genocid. Če spremljamo mednarodne medije, bo ta diskurz spet povsem drugačen pri zahodnih medijih, kot sta CNN ali Fox News, v primerjavi z drugimi mediji, npr. Aljazeera. Pri kategoriji radio je poročanje o situaciji v Palestini povsem drugačno, že če primerjamo Val 202 in Radio Študent. Tudi na Instagramu lahko o dogajanju preberem post izraelske vlade ali pa gledam post nekoga, ki mu je v bombardiranju pravkar umrla cela družina – anketa tega ne razlikuje, a ko ocenjujem svoje zaupanje v različne medije, ravno ta informacija naredi bistveno razliko. On Mon, 11 Dec 2023 at 12:37, Sara Svati Sharan < sarasvatisharan(a)gmail.com&gt; wrote: _______________________________________________